Puškinam...(satiekoties).

I vdrug kak iz drevņejšej skazki

Javilsja ti,pokritij iņejem,moj drug

Tvoj golos zvonkij,jasnij

Krasoj i čudom odaril moj duh.

Ti v etoj žizni zrjačimi sļepih iz bezdni vivel

Tebe nad slovom Bog dal sveta vlastj

I v etom mire strastnom

Slovesnoj muzikoj sijatj

No čornij voron žaždal vlasti

Vo tjme on sohnet

Žaždit vsjo,gde svet

On žaždal daže toj bezmolvnoj vlasti-

Krasoj i čudom prevospetj

...no toļko vlastj nad puļej on imel...

Ti znal-poslednim dnjam ti predal kraski

I ne sgibajas s čestju prinjal karu čornoj vlasti

...v tot deņ ti žertvu doroguju dal

I prestupiv porog Visokoj Vlasti

Duhovnij mir ti skazkoj odarjal

.........................

Ljubovno muzika zvučit

I v etom mire zlobnoj strasti,

Kak v mirtvoreņjah sčastja bez čornih ponjatih,

Čja v etom mire žažda krestj,

No korotka dlja večnosti ta vlastj...